Dan želim vsem skupaj. Predlagam, da pričnemo s 14. sejo Mestnega sveta MOL. Prisotnih je 34 svetnic in svetnikov. Odsotnost sta opravičila gospa Damij in gospa Sever. Smo sklepčni, lahko pričnemo z delom. Prijazno prosim, da izklopite mobilne telefone, da ne motimo delo mestnega sveta. Prejeli ste predlog dnevnega reda 14. seje mestnega sveta, odpiram razpravo o dnevnem redu. Ni razprave, ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 28.
Glasovanje poteka O PREDLOGU: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog dnevnega reda 14. seje mestnega sveta.
Prosim za vaš glas.
31 ZA,
1 PROTI.
Sprejeto.
Gremo na točko 1.
AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 13. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA
Odpiram razpravo o zapisniku. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 35.
Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL potrdi zapisnik 13. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 22. aprila 2024.
Prosim za vaš glas.
36 ZA,
0 PROTI.
Gremo na naslednjo točko.
AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE
Gradivo ste prejeli po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslala svetnica ga. Tina Bregant. Vprašanja in pobude so poslali g. Aleš Primc glede evidence zemljišč v lasti MOL, nedeljskega dela, tlaka pred stranskim vhodom v stolnico, oglaševalskih mest; Svetniški klub Levica glede zavržene hrane, g. Ištvan Išt Huzjan glede Križank; ga. Darinka Kovačič glede financiranja neprofitnih organizacij in ustanov, ga. Ksenija Sever glede Taborske ceste na Brodu, Svetniški klub SDS glede udeležbe vrtčevskih in šolskih skupin na pohodu Pot ob žici; ga. Mojca Sojar glede čiščenja in vzdrževanja cest in ulic v MOL; ga. Tina Bregant glede brezplačnega prevoza za šoloobvezne otroke in mladostnike in čiščenja in pospravljanja po dogodkih v MOL. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja s 13. seje ter odgovor na vprašanje s te seje, in sicer g. Primca glede evidence zemljišč v MOL. Besedo za ustno postavitev vprašanja dajem svetnici ge. Tini Bregant, 3 minute.
Najlepša hvala. Spoštovani. Žrtve nasilja so največkrat ljudje, ki so na določen način drugačni zaradi svojega videza, imena, narodnosti, političnega prepričanja. Tudi v vojni in povojnem obdobju je ogromno žrtev, zato izjemno pomembno, da se po vojni namenja aktivno skrb za standardne in norme človečnosti. Žal v Sloveniji še vedno obstajajo žrtve vojnega in povojnega nasilja, skrivaj zakopane na več kot 750 lokacijah, ki še niso bile dostojno pokopane in imajo niti mrliških listov niti groba. Pred dnevi, 17. maja, smo obeležili obletnico pomora 53 oseb, 49 oseb romske ter 4 slovenske narodnosti. Edina Romkinja, ki je ušla pomor v viški, je bila nato umorjena na Gornjem Igu. Med žrtvami je bilo 26 odraslih nad 20 let, 2 mladostnika med 15 in 17 let in 24 otrok pod 15 let. Med njimi je bila tudi nosečnica v osmem mesecu nosečnosti. Njim in njihovim svojcem v Sloveniji še vedno ni priznana pravica do spomina. Ljubljančani imamo večinoma svoje grobove na Žalah, kjer nas mrtvi opominjajo, da se jih spominjamo, kjer iščemo uteho. Ljudje namreč nismo samo skupno živih, ampak smo tudi občestvo živih in mrtvih. Kot je Antigona, ki je bila na svetu da ljubi in ne da sovraži, pokopala Polinejka, bi tudi mi, Ljubljančanke in Ljubljančani morali pokopati svoje nekdanje someščane, tudi sosede. Kreon, Tebanski kralj je prepovedal pokop Polinejkovega trupla, njegovega brata je Teoklej ukazal pokopati z vsemi častmi. Tragedija je bila neizogibna. Ni potrebe, da bi pri nas bilo enako. Evropski poslanci in obiskovalci parlamenta so si nedavno lahko ogledali pretresljivo razstavo o usodah 3450 žrtev iz Brezna pod Macesnovo gorco. Predsednica evropskega parlamenta, gospa Roberta Metsola je bila vidno pretresena in je vprašala, kako je mogoče, da smo v Sloveniji te žrtve izkopali šele leta 2022. Na prejšnji seji mestnega sveta MOL gospod župan dejal, "jaz sem proti prekopom, ker je država odredila kam se lahko kosti prekopljejo". Človečnost nam nalaga, da ljudi in ne, kot pravi župan, kosti, ne prekopljemo ali zakopljemo, pač pa da ljudi dostojno pokopljemo. Tem ljudem, ne kostem namreč z odrekanjem dostojnega zaključka življenja še danes preprečujete dostojanstvo v smrti. Poznamo odločbo Zagovornika načela enakosti in preteklo mnenje župana. Kljub vsem preteklim izjavam ponovno pozivam k spoštovanju dostojanstva umrlih. Če so naši predniki pred več 10000 leti bili sposobni dostojno pokopati svoje umrle, ali res ne moremo najti prostora na ljubljanskih Žalah? Povsem logično vprašanje je, kdaj in kje bomo pokopali te ljudi. Hvala.
Danes ne bom jaz dal odgovora, ker moj odgovor ostane isti. Gospa svetnica hoče povedati, da državno pokopališče za vse vrste po teh pobojih ni zadosti korektno, nima zadosti piedestala in še vedno bom ostal na tem. V Ljubljani, dokler sem jaz tu, tega ne bo. Kolega Čerin bo dal odgovor.
V skladu z Ustavo Republike Slovenije je organiziranje opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti določeno kot izvirna naloga občine za zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev. Naša pokopališča so torej namenjena za potrebe lokalne skupnosti oziroma občanov mesta Ljubljane in ne za vseslovenske in državne protokolarne potrebe. Dejstvo je, da v MOL ves čas primanjkuje prostora za pokopavanje, zato naša pokopališča ves čas širimo in v ta namen vlagamo veliko lastnih sredstev. Predlog, da se ekshumirani posmrtni ostanki iz prikritih morišč ter drugi ekshumirani posmrtni ostanki žrtev vojne, revolucije in povojnega nasilja iz drugih grobiščih pokopljejo v Ljubljani je za Ljubljano, mesto heroj nesprejemljivo. Pri tem gre tudi za pokop tistih posmrtnih ostankov, ki se sedaj nahajajo v kostnici v Mariboru, v Komunali Kočevje in tako dalje. Predlog je celo nezakonit, saj 28.a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih grobiščih določa, da se na območju spominskega parka Teharje postavi osrednja kostnica, kjer se na spoštljiv način poskrbi za posmrtne ostanke oseb, ki se prekopljejo skladno z določbami 27. člena oziroma osmega odstavka 28. člena tega istega zakona. Spominski park Teharje je projektiral priznani akademik Marko Mušič, odprt in blagoslovljen pa je bil 10. 10. 2004. Zato se postavlja vprašanje, zakaj MORS in komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč teh žrtev ne pokopljejo v skladu s prej omenjenim zakonom v spominskem parku Teharje, ki je osrednji državni park Republike Slovenije, posvečen žrtvam vojne in povojnih pobojev? Z odlokom o razglasitvi spominskega parka Teharje za kulturni spomenik državnega pomena je bil le-ta celo razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
Zdaj je pa konec. Hvala lepa, kolega Čerin. To kar daj gospe Bregant, celoten dopis, da lahko še vidi. Saj ne bo pomagalo, ampak vseeno.
Gremo na točko 3.
AD 3. POROČILO ŽUPANA
Gremo na poročilo župana o aktivnostih za obdobje 22. april do 20. maj, gor imate napisano. Konec aprila je Evropsko središče za kulturno dediščino Center Rog uvrstilo med deset najbolj inovativnih praks v evropskih mestih. Ob tem so izpostavili, da izbrane prakse poudarjajo ključno vlogo kulturne dediščine pri spodbujanju pozitivnih sprememb in ustvarjanju pomembnega vpliva. So navdihujoči odgovori na lokalne izzive, ki lahko vplivajo na politične rešitve in zagotavljajo prenosljive študije primerov za druge regije. 4. maja pa je mednarodna žirija 11. Bienala slovenskega oblikovanja Brumen z glavno nagrado nagradila celostno grafično podobo Centra Rog, ki je delo kolektiva Ansambel. Čestitke in pa bravo vodstvu Roga. V okviru Misije 100 ogljičnih nevtralnih mest do leta 2030 smo Evropski komisiji v presojo oddali obsežno dokumentacijo za podpis podnebne pogodbe. Ocenjevanje poteka v dveh fazah in v prvi smo dosegli odlične rezultate. Zbrali smo celo 96 točk od 100 možnih in se uvrstili med 10 finalnih mest, kar pomeni 10 % vseh, ki so sprejeti tako, da gremo zdaj v podpis te pogodbe s prestižno oznako Ljubljana, ogljično nevtralno mesto. Mimogrede, komisija vstavi priporočilo, da delajo svoje gradivo po gradivu Mestne občine Ljubljana. 23. aprila je potekal dan odprtih vrat Grajskega vinograda, Grajski dnevi. Evropski teden cepljenja, v Bruslju smo prejeli zlato priznanje Evropske komisije za delo pri krepitvi raznolikosti in vključenosti ter zaščiti žensk. Prijavljenih je bilo 70 regij, krajev in mest iz celotne Evropske unije. Ta Evropska unija nam je zadnje čase kar nekaj naklonjena, jaz jo pa kritiziram. 25. aprila Krog zdravja. Kinodvor - drugi filmski dogodek. 27. aprila, ob dnevu upora proti okupatorju, smo položili venca h grobnici narodnih herojev in k spomeniku OF. 27. aprila je Mladinski pevski zbor OŠ Maksa Pečarja dosegel zlato nagrado v kategoriji otroških pevskih zborov do 16 let v Bratislavi. 1. maja na Rožniku tradicionalno obeležili praznik dela. 1. majem je Energetika Ljubljana zaradi nižjih nabavnih cen in ugodnejših tržnih razmer znižala ceno plina za gospodinjske odjemalce za 10 odstotkov in to do konca leta. 2. maja se je poslovila profesorica, novinarka in publicistka Manca Košir, neutrudna promotorka knjig in branja v Ljubljani, Unescovem mestu literature. Za svoje poslanstvo je leta 2016 prejela nagrado glavnega mesta. 6. maja pa smo se na žalni seji poslovili od Mirana Goslarja, častnega meščana, očeta Mercatorja in velikana slovenskega gospodarstva. 5. maja je potekala dobrodelna tekaška prireditev Wings for Life. 6. maja je bila na Kongresnem trgu otvoritev športnih iger mladih. Slovensko baklo so 6. maja naše športnice in športniki. 8. maja smo na Orlah obeležili 79. obletnico zadnjih bojev za osvoboditev Ljubljane. 9. maja smo s slavnostno sejo Mestnega sveta obeležili mestni praznik. Podelili smo najvišja priznanja mesta; častna meščanka in častni meščan Ljubljane sta postala Julijana Žibert in prof. Janez Koželj, podelili smo tudi nagrade in plakete mesta. Med 9. in 11. majem je potekal Pohod ob žici, izjemna udeležba. 10. maja smo na Ižanski cesti pred vhodom v Botanični vrt Ljubljana naredili poseben prehod za pešce, ki poudarja biotsko pestrost v našem mestu. Deveti knjižni sejem, mednarodni dan medicinskih sester, 27. mednarodni turnir na vozičkih. Evropski dnevi osveščanja o možganski kapi. Pomlad v Mostah. 37. srečanja mladih raziskovalcev. V Tednu družin v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane družinam omogočili brezplačne oglede razstav. Strokovni posvet na temo starejših oseb z gluhoslepoto in pa Specialne olimpijade Slovenije smo se udeležili. Ob 50. obletnici Potujoče knjižnice Ljubljana, je potekal mednarodni Festival bibliobusov in 22. strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. 16. maja je zasedala Skupščina Javnega holdinga Ljubljana, na kateri so družbeniki obravnavali letna poročila Javnega holdinga Ljubljana in odvisnih družb Energetika Ljubljana, Voka Snaga ter LPP ter konsolidirano letno poročilo skupine Javni holding Ljubljana za leto 2023. Odvisni družbi Energetika Ljubljana in Voka Snaga sta poslovali pozitivno. Družba Energetika Ljubljana je realizirala pozitivni poslovni izid v višini 16,4 mio EUR, družba Voka Snaga pa v višini 0,1 mio EUR. Negativni poslovni izid je ugotovila odvisna družba LPP v višini 4,7 mio EUR, predvsem zaradi višjih stroškov poslovanja. Obvladujoča družba Javni holding Ljubljana je, v skladu s sklenjeno pogodbo o obvladovanju v letu 2021, pokrila ugotovljeno letno izgubo odvisne družbe LPP, ki je tako poslovno leto 2023 zaključila brez izgube. Družba Javni holding Ljubljana je, po pokrivanju ugotovljene letne izgube odvisne družbe LPP, realizirala negativni poslovni izid v višini 3,7 mio EUR. Konsolidirani čisti poslovni izid leta 2023, kjer so vključeni rezultati vseh družb v skupini Javni holding Ljubljana, je pozitiven v višini 11,3 mio EUR. Ob zaključku so se družbeniki seznanili z informacijo o poslovanju Javnega holdinga Ljubljana in odvisnih družb za obdobje januar – marec 2024. Voka Snaga in LPP beležita negativni rezultat, Voka Snaga v višini 2,1 mio EUR, LPP pa v višini 1,9 mio EUR. Pozitivni rezultat je dosegla družba Javni holding Ljubljana v višini 0,012 mio EUR in Energetika Ljubljana v višini 4,5 mio EUR. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Pionirski dom organiziral 17. Glasbeni festival. Mednarodna vaja vodnikov reševalnih psov. Svetovni dan čebel. Začeli smo kampanjo proti kajenju na avtobusih, novi avtobusi, dva električna avtobusa, testiramo napredne, okolju prijazne tehnologije. Izdali publikacijo Skupaj z nevladnimi organizacijami za višjo kakovost življenja v mestu, v kateri na enem mestu predstavljamo 78 programov in projektov, sicer za izvedbo več kot 2.300 programov in projektov nevladnih organizacij, društev in klubov, ki delujejo na področju okolja, zdravja, kulture, športa, mladih ter vzgoje in izobraževanja, letno namenjamo 22 milijonov evrov. Kdor želi, naj si to ogleda, ob tem jim pa omogočamo tudi brezplačno uporabo več kot 500 prostorov. Razstava, fotografska razstava Peruti nad Ljubljano, Človek, čuvaj svoje mesto nadaljujemo z ozaveščanjem lastnikov psov in pa Tedni vseživljenjskega učenja. V Zagrebu smo se udeležili delavnice na temo energetske učinkovitosti. Sprejeli smo obiskovalce iz Inštituta za socialne zadeve in Združenja občin Predarlske iz Avstrije in pa skupino zaposlenih vodstvenih delavcev na Občini Krško.
AD 4. KADROVSKE ZADEVE
Gradivo za točko ste prejeli. Prosim?
Ja. Še vedno ni kamera zrihtana. V skladu s poslovnikom mestnega sveta je javnost sej zagotovljena z snemanjem sej. In ob taki katastrofalni sliki.
Gospod Primc, usedite se dol, dajte mir. Pojdite dol še naprej, tam se dobro slišimo.
… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///
Ni postopkovnega predloga, ker je tehnično neizvedljivo. Gospod Primc, usedite se prosim. Hvala lepa. Gremo na kadrovske zadeve. Gradivo ste prejeli za to točko. Prosim predsednika komisije, gospoda Aleša Čerina za uvodno obrazložitev.
Hvala za besedo, gospod župan. Cenjene kolegice in spoštovani kolegi. Komisija vam v presojo in v sprejem predlaga 5 ugotovitvenih sklepov in 1 pravi sklep, če temu tako rečem, in sicer glede Kina Šiška. Komisija je povabila na razgovor vse tri kandidate, ki so se prijavili na razpis in ki izpolnjujejo pogoje. Prepričala nas je, prepričan je Tiborja Miheliča Sayeda, ki vam ga komisija tudi predlaga za imenovanje direktorja Kina Šiška. Hvala lepa.
