16. seja Mestnega sveta MOL

Mestni svet MOL 2022 - 2026

30. 9. 2024

Transkript seje

Spoštovane svetnice, svetniki. Še enkrat dober dan, dobrodošli. Na seji je navzočih 37 svetnic in svetnikov. Imamo nove naprave tako, da veste, da se dobro sliši, pa vsi bodo zadosti lepi. Svojo odsotnost so opravičili, sta opravičila Dejan Crnek in Janez Koželj. Smo sklepčni, lahko začnemo z delom. Lepo prosim, da izključite mobilne telefone, da ne motimo delo mestnega sveta. Prejeli ste dnevni red 16. seje. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost: 37. Smo sklepčni, glasujmo o predlogu. Kam pa dam rezultat navzočnosti? 39 navzočnost. Smo sklepčni.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog dnevnega reda 16. seje mestnega sveta.

Prosim za vaše glasove.

Rezultat glasovanja:

39 ZA,

0 PROTI.

Sprejet dnevni red.

Gremo na prvo točko.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 15. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA

Odpiram razpravo o zapisniku. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Še enkrat lepo prosim navzočnost. 41.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi zapisnik 15. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 1. julija 2024.

Glasovanje poteka.

41 ZA,

0 PROTI.

Še da vi vidite. Se je pokazalo zdaj? Okej. Sprejeto.

Gremo na točko 2.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE

Gradivo ste prejeli s sklicem seje in po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev so poslali gospod Arne Jakob Zakrajšek glede Pohoda za življenje, gospod Aleš Primc glede kanala C0 in ga. Mojca Sojar glede plakatnih mest. Vprašanja in pobude so poslali gospa Jasminka DEDIĆ glede sežiga odpadkov na lokaciji Urbani vrtički Črnuče, kakovosti zraka, načrta "Zero Waste"; ga. Ksenija Sever glede problematike z odvisniki od drog; g. Arne Jakob Zakrajšek glede povezav med podžupanom Boštjanom Koritnikom in skupino Povezani; g. Jasmin Feratović glede Zdravstvenega doma Ljubljana, rumenih pasov, oglasnih prostorov; g. Ištvan Išt Huzjan glede previjalnic v javnih straniščih; g. Aleš Primc glede odpadnega materiala na področju Gameljn, cene vode, omejevanja trga zunanjega oglaševanja; Svetniški klub Levica glede ograjene soseske Vile Bokalce; ga. Mojca Sojar glede infrastrukturnih projektov; ga. dr. Tina Bregant glede visečega mostu čez reko Savo, glede lokalov s hitro prehrano v bližini osnovnih šol. Prejeli ste odgovore na vprašanja s 15. seje in tudi odgovora na vprašanji s te seje, in sicer na vprašanje svetnika g. Arneta Jakoba Zakrajška glede podžupana Boštjana Koritnika in na vprašanje svetnice ge. Jasminke Dedić glede vrtičkov v Črnučah. Besedo za ustno postavitev vprašanja dajem gospodu Arnetu Jakobu Zakrajšku, 3 minute.

Hvala za besedo. MOL je v preteklosti že večkrat izpostavljenim dogodkom, ki spodbujajo sovražni govor izrecno nasprotuje, saj je Ljubljana odprto in vključujoče mesto, v katerem ni prostora za sovražni govor. Kljub temu tudi letos skupina organizacij povezanih z Rimokatoliško cerkvijo v Ljubljani organizira tako imenovani Pohod za življenje, ki naj bi se letos odvil v soboto 5. 10. Namen tako imenovanih Pohodov za življenje je poskus poseganja v avtonomijo ženskih teles s strani cerkvenih in skrajno desnih političnih formacij, ki kot morilke označujejo vse ženske, ki opravijo medicinski splav, pri čemer gre za odkrito spodbujanje sovraštva in nasilje nad ženskami. Naj spomnim, da je bilo na lanskem Pohodu za življenje v Ljubljani moč opaziti tudi neonaciste in celo mladoletne osebe, oblečene v domobranske uniforme. Organizatorji in udeleženci pohoda propagirajo ženska telesa kot stroje za rojevanje brez pravice o avtonomnem odločanju o lastnem telesu, preko tovrstnih dogodkov pa javni prostor izkoriščajo za nesprejemljivo lobiranje, za ukinitev pravice do splava, zagotovljene s 55. členom Ustave Republike Slovenije ter kot pripravo terena za napad na druge marginalizirane skupine. Opozoriti je treba, da tovrstne skrajne manifestacije niso namenjene le v poseganje v temeljne pravice žensk in poskusu njihove ponovne marginalizacije v vlogo manjvrednega podrejenega spola, katerega edina vloga je reproduktivno delo, temveč za ženske predstavljajo tudi življenjsko nevarnost, saj prepoved splava dokazano ne zmanjša števila prekinitev nosečnosti, nasprotno pa je v delih sveta, kjer je dostop do splava omejen ali prepovedan smrtnost med ženskami bistveno višja, saj so se te v stiski ob neželeni nosečnosti primorane obrniti k nestrokovnim in mazaškim ilegalnim posegom z visoko stopnjo tveganja za lastno zdravje in življenje. MOL zato pozivam da javno obsodi dogodek, ki neizpodbitno spodbuja sovražni dogovor in poskuša posegati v ustavno zagotovljeno telesno avtonomijo žensk in njihove reproduktivne pravice, ki so v Sloveniji kodificirana civilizacijska norma, sprejete že pol stoletja. Hvala.

Hvala lepa. Odgovor bo podala Tanja Hodnik.

Tanja Hodnik

Hvala za besedo. Spoštovani župan, spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Organizator Pohoda za življenje je sicer od Mestne občine Ljubljana pridobil dovoljenje za rabo javne površine, prav tako je podal prijavo uporabe zvočnih naprav na shodu. Dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom pa za dogodek ni potrebno pridobiti. Želim pa jasno poudariti, da Mestna občina Ljubljana ostro nasprotuje vsakršnemu izražanju stališč, ki omejujejo pravico žensk do odločanja o lastnem telesu in s tem prekinitev nosečnosti. Poudarjamo, da so taka stališča v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Z njimi organizator poziva javnost h kršenju človekovih pravic in neodtujljive ustavne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok. Trdno stojimo na stališču, da je pravica in dostop do splava priborjen civilizacijski dosežek in eden od temeljev svobode, integritete in dostojanstva vsake ženske. Hvala lepa.

Popolnoma stojim za to izjavo. Še to povem, da sem šel podpisat, ko se je zbiralo pred Kresijo podpise in to s ponosom, kajti vsaka ženska ima pravico da o sebi sama odloča. Drugo je, besedo za ustno postavitev vprašanja dajem gospodu Primcu.

Hvala lepa za besedo. 25.  julija letošnjega leta sem prejel zapisnik inšpektorata za javni sektor o ugotovitvah nadzora izdaje odločb mag. Tine Sršen, da za kanale C0 ni potrebna presoja vplivov na okolje, ki sem ga zahteval. Se pravi ta nadzor 20.  marca letos. Če se spomnite, to je tista odločba, ki jo je Zoran Janković na svoji prvi letošnji tiskovni konferenci predstavil kot svojo veliko zmago, češ, ni mi treba pridobiti presoje vpliva na okolje in okoljevarstvenega soglasja za kanal C0. Kaj se je potem izkazalo in kakšne so ugotovitve inšpektorata za javni sektor? Grozljive so. Prvič, ugotovitve: mag. Tina Sršen ni bila pooblaščena za izdajo odločb v upravnem postopku. Upravna inšpekcija izrecno zapiše, da državna sekretarka ni bila upravičena izdati te odločbe, saj za to ni imela pooblastila. Poleg tega ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev, saj je za vodenje in odločanje v tovrstnih postopkih predpisana izobrazba pravne smeri. Mag. Tina Sršen pa je magistrica mednarodnih odnosov na FDV, za izdajo take odločbe je potreb tudi strokovni izpit iz upravnega postopka na podlagi 31. člena ZUP. Upravna inšpekcija nadalje ugotavlja, da na odločbi ni navedeno, kdo je odločbo pripravil, saj je edina navedena mag. Tina Sršen. Ministrstvo se je izgovarjalo po tem, da so to nezakonito in nevarno odločbo pripravile osebe, ki pa izpolnjujejo vse predpisane pogoje, vendar upravna inšpekcija ugotavlja, da je to, da te osebe niso navedene v odločbi nezakonito, saj je to v nasprotju s 1. odstavkom 216. člena ZUP, 22. členom Ustave Republike Slovenije in 6. členom Zakona o dostopu informacij javnega značaja. Upravna inšpekcija zapiše, da je podpis osebe, ki vodi postopek pomembna sestavina upravnega akta in transparentnosti postopka. Ampak, kaj se je izkazalo pa pred dnevi? To je pa informacija izpred nekaj dni. Izkazalo se je, da tudi ti ljudje, za katere je ministrstvo trdilo, da naj bi pripravili to odločbo ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Se pravi vsebinsko nezakonita in smrtno nevarna odločba mag. Tina Sršen, da za kanal C0 ni potrebna presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje, je v popolnem nasprotju z Zakonom o varstvu okolja. Poleg tega pa je tudi procesna totalna šlamastika in bi jo moralo ministrstvo samo, najkasneje po ugotovitvah upravne inšpekcije nemudoma razveljaviti po uradni dolžnosti. Ker tega očitno zaradi političnih pritiskov ne bo storilo, bo to slej ko prej storila ena od sodnih instanc ali pa strokovni minister nove naslednje vlade. Zorana Jankovića sprašujem, ali je bila nezakonito odločba mag. Tine Sršen del dokumentacije za pridobitev EU sredstev? Če je bila, prosim za odgovor, kako so lahko Zoran Janković in njegove pravne službe tako očitno nezakonito odločbo priložili dokumentaciji za EU sredstva in s tem ogrozili pridobitev EU sredstev tudi za sicer nesporne dele tega velikega projekta? In še zahteva, prosim in predlagam in zahtevam Zorana Jankovića, da na podlagi vseh nezakonitosti, ki so bile ugotovljene v tem.

Hvala lepa. Čas je potekel. Čas je potekel. Odgovor bo dala gospa Maja Žitnik. Počakaj Maja, pritiska kolega.

Maja Žitnik

Pozdravljeni in spoštovani. V našem odgovoru bomo danes precej kratki zato ker kompletno pisanje katerega gospod Primc omenja oziroma je podal, temelji zgolj na predpostavki in ponovno na obračanju pravzaprav oziroma izvlečkih, ki godejo njegovemu razmišljanju. Namreč o zakonitosti te odločbe bo odločilo upravno sodišče ne kar minister ampak Upravno sodišče Republike Slovenije in to v upravnem sporu in tega, da v tem trenutku še ni odločilo in zato v bistvu v odprtih postopkov na Mestni občini Ljubljana ne bomo komentirali. Ob tem bi dodali samo še to, da ves čas gradnje oziroma od začetka izvedbe projekta poskušate ta projekt ustaviti izgradnjo povezovalnega kanala, katerega edini cilj je zaščititi pitno vodo in okolje in izboljšati kakovost življenja prebivalcev. In ponavljamo, da je projekt v vseh 12 delih kilometer oziroma v vseh 12 kilometrih trase, za katero so bila pridobljena gradbena dovoljenja že izveden. Z podobnimi manevri kot ste ravnokar imeli, z pompoznimi nastopi, predvsem pa z omalovaževanjem stroke in ljudi, ustrahovanjem pa dodatno otežujete nepridobitev gradbenega dovoljenja številka 8 za preostanek 128  m kanala, s čimer bi končno lahko traso zaključili in izpolnili namen našega projekta. Hvala lepa.

Hvala lepa. Maja, kar tukaj počakaj. Ker je še potem naprej ista točka. Kar tukaj se usedi. Samo to bom dodal, da te njegove neumestne izjave so podobne tistim, ki vpijejo spredaj pred mestno hišo. Prvič, odločba kateri oporeka je iz leta 2014, odločbo je zdaj gospa izdala ne, to kar ste razlagali prej vi. To kar ste dobili tam. Pogodba z Evropsko unijo pa podpisana pred sedmimi leti kot da toliko. Gremo na tretje in jaz bom predlagal, da naslednjič vsa tako kot mestni svet sprejme, da v bistvu tega več ne obravnavamo. Ima vse odprte poti. Gospa Mojca Sojar, izvolite. Počakajte, se kolega Matjaža tudi uči.

Pri oglaševanju v Ljubljani je potrebno izpostaviti, da je Ljubljana preplavljena z oglasi vseh vrst. MOL določa s prostorskim načrtovanjem in odlokom o oglaševanju vzdržno število oglasnih mest. Zadnji podatki, ki sem jih našla, so iz leta 2011, ko naj bi bilo dovoljeno število 2080. Nekateri podatki govorijo o 10000 oglasnih mestih. V Dnevniku dne 23.  septembra, ker je očitno tudi novinarko Vanjo Brkić zanima ta tema beremo, navajam: "Inšpektorat MOL v svojem zadnjem letnem poročilu navaja, da je po oceni mestne občine objektov za oglaševanje več kot 8100 in da so jih v letu 2023 popisali dobro četrtino". Župana zlasti motijo objekti za oglaševanje na zasebnih zemljiščih, zato je inšpektorat že lansko leto napovedal odstranjevanje. Koliko je nezakonitih oglasnih objektov, bivša direktorica Inšpektorata MOL Barbara Barle, v prej omenjenem članku iz Dnevnika ni želela ugibati, župan pa je ocenil, da bi takšnih utegnilo biti okrog 7000? Veliko so jih odstranili lastniki sami, več kot 400 pa naj bi jih lansko leto odstranil inšpektorat. Zato je moje vprašanje, koliko oglasnih mest inšpektor, Inšpektorat MOL odstranil na zasebnih površinah v letu 2023, in koliko v letu 2024? MOL na nekaterih javnih zemljiščih za oglasni prostor zaračunava takso. Od leta 2007 do 2014 je Mestna občina Ljubljana zaračunavala takso tudi za oglasne prostore na zasebnih zemljiščih. Odlok o oglaševanju takso poimenuje nadomestilo, verjetno za uporabo občinskega zemljišča in se plačuje poleg najemnine, da udeležbe pri dobičku sploh ne omenjam. Dejstvo je, da ima MOL monopol pri ponujanju oglasnih prostorov v Ljubljani, kjer pa oglašujejo podjetja iz vse države, novih oglasnih mest ne ponuja z javnim razpisom, kot določa Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ampak jih večinoma dobi največji najemnik oglaševalskih mest v Ljubljani z dodajanjem aneksov k pogodbi iz leta 2004, ki je bila za postavitev 450 nadstrešnic nad avtobusnimi postajališči. Za to pogodbo, je ta najemnik leta 2000 dobil 900 oglaševalskih mest, sedaj pa zaradi izvajanja javnega sistema izposoje koles dobiva pravico do postavitve novih oglasnih tabel in vitrin. Posledica takšnega delovanja MOL in župana je hudo omejevanje konkurence drugih ponudnikov oglaševanja, zato sprašujem, kdaj bo MOL v Ljubljani zagotavljala konkurenčnost ponudnikov oglaševanja? Zakaj Mestna občina Ljubljana kljub zavezam agencije za varstvo konkurence iz leta 2013 ne izvaja javnih razpisov za oglaševanje na javnih površinah MOL? Hvala.