Dober dan želim. Spoštovane svetnice in svetniki, vsi navzoči. Pričenjamo z 10. sejo Mestnega sveta MOL-a. Navzočih je 39 svetnic in svetnikov. Odsotnost opravičila gospa Kociper. Mestni svet je sklepčen. Lahko prične z delom. Obveščam vas, da je na seji prisoten tudi predsednik nadzornega odbora gospod Franc Slak oziroma prihaja. Lepo prosim, če izključite mobilne telefone, da ne motimo dela. S sklicem ste prejeli še predlog dnevnega reda. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 10. seje Mestnega sveta.

Prosim za vaš glas.

35 ZA.

0 PROTI.

Sprejeto.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 9. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA

Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 9. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 18. novembra 2019.

Prosim za vaš glas.

37 ZA

0 PROTI.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV

Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev so poslali gospod Matić glede odpovedi najemne pogodbe z Zgodovinskim arhivom Ljubljana. Svetniški klub Levica glede prodaje zemljišča URI Soča. Gospa Sojar glede brezplačnega najema prostorov. Vprašanje in pobude so poslali gospod Stariha glede prehoda za pešce preko Kajuhove ceste in obvezne montaže filtrov prašnih delcev, gospa Ana Zagožen glede poimenovanja Ljubljane v času proslavljanja praznikov, košev za pasje iztrebke na sprehajalni poti Gunclje, Dvor, Stanežiče. Gospa Vuk glede osrednjega mladinskega centra. Gospod Koprivec glede parkiranja v stanovanjskih naseljih. Svetniški klub Levica glede novoletnega ognjemeta, gospa Škrinjar glede Križank, Zgodovinskega arhiva Ljubljana. SK Levica in svetnik gospod Stariha glede prometne ureditve Savskega naselja. Gospa Vrečko glede oglasnega stolpa Ikea in selitve Zgodovinskega arhiva Ljubljana in selitve Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank. Svetniški klub NSi glede smradu iz kanalizacijskih vodov. O, zanimivo. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja iz 9. seje, prav tako ste prejeli odgovore na 2 vprašanji iz te seje in sicer na vprašanje gospoda Janeza Starihe glede prehoda za pešce preko Kajuhove ceste in na vprašanje gospe Vuk glede osrednjega mladinskega centra. Besedo za ustno postavitev dajem gospodu Matiću 3 minute.

Spoštovani gospod župan. V 90. letih prejšnjega stoletja je ustanoviteljstvo Zgodovinskega arhiva Ljubljana od Mestne občine Ljubljana prevzelo Ministrstvo za kulturo in je le to takrat res formalno pristojno za reševanje prostorskih in finančnih vprašanj tega arhiva. Vendar, če kdo ne ve, ali pa je pozabil kdo je v resnici ustanovil ta arhiv naj se, ko bo odhajal iz Magistrata obrne in si ogleda fasado. Videl bo dva grba z napisom Mestni arhiv Ljubljanski. Tam sta iz časov, ko je današji ZAL ustanovil veliki ljubljanski župan Ivan Hribar. To je bil župan, ki mu je bilo mar za umetnost in kulturno dediščino Ljubljane. Od tistih časov se na mestnem danes Zgodovinskem arhivu Ljubljana na lokaciji Ljubljanski Magistrat hrani 3 km arhivskega gradiva. Od tega vsaj 2 km gradiva, ki pričajo izključno o preteklosti Ljubljane. Tu se hrani na primer zbirka listin, najstarejša iz leta 1320, ki jo je mestu Ljubljana podelil vojvoda Henrik Koroški. Pa Malefični red, to je kazenski zakonik, ki ga je kot edemu od prvih mest v Evropi podelil cesar Maksimilijan leta 1513. Dalje so tu zapisniki ljubljanskega Mestnega sveta od 16. stoletja dalje, torej gradivo naših predhodnikov. Nenazadnje je tu tudi gradivo, ki priča o predhodnikih gospoda Jankovića, ljubljanskih županih iz preteklih stoletij. MOL zdaj najavlja, da bo vsemu kar sem opisal in še mnogo čemu drugemu v roku pol leta odrekla streho in to zato, ker si je omislila nove pisarniškega prostore. Torej, se zdi, da je Mestna uprava pripravljena zmetati na cesto DNK zapis lastnega mesta in to s ciljem, da bi si nekaj uradnikov omislilo lepše pisarne. Pa da ne bom narobe razumljen. Strinjam se z izselitvijo arhiva iz Magistrata ampak iz drugih razlogov, kot je prenova mestnih pisarn. Tone arhivskega gradiva so ob prvem resnem potresu grožna Magistratu. Magistrat, ki je statično zelo vprašljiv pa ogroža arhivsko gradivo. Oboje pa je kulturni spomenik. Zato je smiselno, da se arhiv izseli, Magistrat pa protipotresno sanira, vendar izselitev arhiva pride v poštev le takrat, ko bodo na voljo ustrezni prostori opremljeni po arhivskem zakonu in mednarodnih standardih. V roku pol leta to gotovo ne bo mogoče. Arhivsko gradivo ni krompir, ki se ga da prelagati kamorkoli. Prav bi torej bilo, da se MOL pogovarja z Ministrstvom za kulturo in pomaga pri reševanju tega problema. Vsa civilizirana mesta na svetu ljubosumno varujejo arhivsko gradivo, ki priča o njihovi preteklosti in ga s ponosom prezentira vsemu svetu ter ga nenazadnje vključujejo v turistično ponudbo. Uprava najlepšega mesta na svetu razmišlja očitno o neki povsem drugi praksi. Kaj v resnici namerava pa sprašujem gospoda župana?

Sej, jaz bi bil mal nesramen ne, če bi se tok zanimu za svoje delo tam, ki ga opravljate bi bilo boljše ampak odgovor bomo dali trije ne, gospa Remih, gospa Demšič, pa jst. Izvolijo.

Hvala za besedo. Spoštovani mestni svetnik gospod Dragan Matić. Iz razpoložljivega dopisa takratnega predsednika sveta ZAL gospoda Kambiča iz leta 2010 izhaja, da je že takrat na pristojno Ministrstvo za kulturo apeliral, da prostori v centru mesta niso primerni za delovanje ZAL, sploh pa, da je zaradi obsežne zbirke arhivskega gradiva vprašljiva tudi statičnost stavbe, kot ste tudi sam omenu, je pa treba poudarit, da je bilo to 10 let nazaj že. Strinjamo se z vašimi navedbami, da ZAL potrebuje za svoje delovanje primerne prostore in, da je za to potreben čas. Očitno pa se te časovne dimenzije ne zavedata ustanovitelj in sam ZAL, ki v vseh teh letih nista uspela pristopiti k rešitvi prostorske problematike. V dopisu navajate, da je 6 mesečni rok za izselitev prekratek. MOL je zavedajoč se težav, ki bi uspele nastati z izselitvijo pri odpovedi upoštevala 1-letni odpovedni rok in iz tega razloga tudi ni ravnala po ustaljeni praksi, ki jo uveljavlja v pogodbah in v vseh sodnih postopkih, po katerih se vse pogodbe, ki po vsebini predstavljajo brezplačno uporabo odpovedujejo s 3-mesečnim odpovednim rokom. Kot smo že večkrat pojasnili MOL in Ministrstvo za kulturo aktivno sodelujeta pri rešitvi nastale situacije, vsekakor je MOL pripravljena podaljšati rok za izselitev v kolikor bo Ministrstvo za kulturo podalo konkretno rešitev z ustreznimi časovnimi okvirji za zagotovitev novih prostorov za ZAL. Hvala.

Spoštovani. To, kar je povedala že kolegica Remihova dodajam še, da sta se MOL in ministrstvo, župan in minister s sodelavci na svojem skupnem sestanku 11. novembra pogovarjala tudi o temi selitve in nadomestnih prostorov za ZAL, MOL je ministrstvu predlagala, da ministrstvo pregleda velikost nepremičnin, ki jih ima v lasti na lokaciji Roška kot morebitno alternativo je predlagala možnost uporabe 500 m2 na Letališki cesti. Naj povem, da so kolegi iz ORN-ja ta ogled lokacij skupaj s predstavnikom ZAL-a že omogočili. Na tem sestanku z ministrstvom je prišlo do dogovorov, da ministrstvo pregleda kvadrature, ki jih potrebuje za preselitev arhiva na lokacijo Roška, kjer je že vložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in, da ministrstvo oceni stroške prenove lokacije na Kvedrovi ter velikost zemljišča in stavbe, MOL pa bo preverjala tudi možnost te lokacije. Rok za izvršitev smo si zadali 15. januar. Naj povem še, da sicer MOL z ZAL-om dobro sodeluje glede izročanja arhivskega gradiva in drugih z arhivskim gradivom povezanih vprašanj. Hvala lepa.

Še jaz bi gospod Matić dodal. Kadar poslušam to, pa naj bo pol isto za Križanke al kej druzga. Mi smo kot se spodobi z ustanoviteljem, govorim z Ministrstvom se skupaj usedel, opravil ta pogovor, celo iskal to, kar lahko na Kvedrovi naredimo ali je to primerno. Potem na Roški, kjer je že gradbeno dovoljenje sicer za republiški, pri čemer se da to uporabit 1000 m in zato imajo oni že 10 let časa od takrat, ko je bivši predsednik sveta reku, da niso prostori primerni. Kar naenkrat zdej so te prostori primerni, kar naenkrat bodo ljudje trpeli, če bo na Roški namest na Mestnem trgu in zanima me zakaj bi se jaz pogovarjal z muzejem ali pa direktorjem muzeja, ki Zgodovinskega arhiva, da bova, če sva zdej natančna ne, ki je upravljalec prostorov v lasti Ministrstva za kulturo države Slovenije. Opravili smo pogovor s tistimi, ki je treba in to poglobljen pogovor in smo tudi to povedal, kar je kolegica Demšič rekla, ko boste začeli postopek, če se bo to zgodil, bomo rok podaljšal. Če bomo pa sam čakal, da se nič ne zgodi, da ne bomo podaljšal. In bo arhiv not ostal brez ljudi. In vi žalite. Vi žalite.

Vi žalite celo to upravo za par pisarniških prostorov. Če bi mal nazaj potegnu sem jaz imel 28 lokacij za ljubljančane, zdej smo prišli na 15, rad bi prišli na 5, da bi bili čim bolj združeni na enem mestu. Celo z državo smo imeli podpisano, da se dela ena hiša, ker bi bili vsi organi RS in mesta na enem mestu, kjer bi lahko občan dobu vse kar rabi na enem mestu. Razdeljeno 46% država, 54% mesto, pa so potem odstopil. Tko, da vi kar sprašujte pa na medije se ozirite ne ampak velik lažje bi bilo, da bi vprašu na Ministrstvu za kulturo o čem se govori. Jaz nisem nikjer prebral, da se Ministrstvo za kulturo pritožuje nad našim postopkom. Druga točka, besedo za ustno postavitev dajem gospodu Milanu Jakopoviču, vodjo SK Levica.

Hvala lepa. Mi smo v skrbi za zaščito javnega interesa meščanov in državljanov v SK Levica naslovili na župana MOL svetniško pobudo za zaščito zemljišč ob Rehabilitacijskem inštitutu Soča, MOL je najavil dražbo, sama ta dražba omogoča nakup tudi zasebnikom, ki v končni fazi z nekimi grajenimi varovanimi stanovanji omogoča tudi tržne cene oziroma tudi, kot smo bili seznanjeni Airbnb. Sam razvoj dogodkov in informacije, ki jih dobivamo skoraj dnevno nekak, vsak dan dobivamo nove in nove informacije. Pojasnilo, ki ste ga podali pred dnevi, da je bil razlog razdelitve javne dražbe na dva sklopa A in B in da drugega B sklopa zemljišč pri Soči niste nameravali prodati ampak le preveriti vrednost na trgu nepremičnin ne verjamemo. Zdej glede na razplet dogodkov in pojasnila na novinarski konferenci prosim za navedbo morebitnih novih ravnanj s strani MOL. Zanima nas kako se boste odvzali na ukrep Državnega pravobranilstva, ki je podal zaznambo in začel postopek določitve pripadajočih zemljišč k Soči. Po našem mnenju to dokazovanje moči ni sprejemljivo, ker gre za javni interes in apeliramo na vodstvo MOL, da zaščiti ta javni interes in čim prej doseže dogovor z URI Soča in Ministrstvom za zdravje. Hvala.

Odgovor bomo podali Simona Remih, ta druga je Marija Fabčič, ne Tilka, ne Simona Remih pa jst. Izvoli. Bo dost.

Hvala za besedo še enkrat. Spoštovani mestni svetnik, gospod Milan Jakopovič. Pri vaših vprašanjih glede prodaje zemljišč ob URI Soča je kar nekaj napačno navedenih oziroma nepreverjenih dejstev in bi jih radi pojasnili. Kot prvo napačno navajate prodajno oziroma izklicno ceno, ki ji že v osnovi prištevate DDV, DDV ni prihodek občine temveč države in se obračunava od končno dosežene prodajne vrednosti. Kdo je izrazil interes za nakup zemljišč niti ni relevantno, saj se predmetna zemljišča lahko prodajo le na podlagi javne dražbe. Zemljišča se prodajajo po načelu videno-kupljeno, zato si potencialni interesent pred nakupom zemljišče lahko ogleda tudi v naravi. V dopisu navajate oziroma opozarjate, da inštitut Soča po Zakonu o urejanju prostora lahko uveljavlja predkupno pravico. Po nam znanih in dostopnih podatkih ni sprejetega državnega akta na območju URI Soča, ki bi na podlagai, ki bi bil podlaga za uveljavljanje predkupne pravice s strani države. Prav tako nam ni znano na podali česa navajate, da ima podjetje Mijak že v lasti nekaj zemljišč v neposredni bližini URI Soča, saj iz pogleda v zemljiško knjigo temu ni tako. Glede našega predloga menjave zemljišč za objekt Ulica stare pravde Ministrstvu za zdravje pa pojasnjujemo, da ne gre za nek nov predlog kot ste navedli ampak ta predlog izhaja izpred 12. let. V dopisu navajate, da če ne bi prišlo do medijskega in javnega pritiska bi prodali zemljišča, ki jih URI Soča potrebuje za razvoj svoje dejavnosti in dovoz oziroma dostop. To nikakor ne drži, sicer ne bi prodajali dveh ločenih sklopov zemljišč in v pogojih javne dražbe ne bi bilo navedeno, da lahko MOL kadarkoli do podpisa pogodbe delno ali v celoti ustavi javno dražbo. Enako je župan pojasnil ministru Šabedru za sestanku 14. novembra letos, kjer je še posebej poudaril, da že 12 let podpira razvoj URI Soča. Ves ta čas namreč dajemo državi pobudo za ureditev lastništva in strpno čakamo, da kot ustanoviteljica URI Soča lastniško uredi nepremičnine, na katerih se izvaja njihova dejavnost. Hvala.